Pisana druščina

Ne morem iz svoje kože. Spet sem si za konec leta nakopala en kup dela. Saj, zakaj bi bilo drugače, če sem pa tako navajena :-) Pa še občutek imam, da pod stresom delam boljše, pa tudi ideje šibajo kot za stavo. Z računalnikom še vedno improviziram. In spet se učim. Nekoč sem že znala sama nalagati programe. Ko pa je sine prevzel ta opravila, pa sem vse skupaj na brzino pozabila. Sicer pa nikdar nismo prestari za osvajanje novih znanj :-) Moj oče si je računalnik kupil pri svojih osemdesetih in sedaj veselo brska po spletu. No, včasih ga še najdem zakopanega v leksikone, ko rešuje križanke. Moč navade pač :-)

Poleg tega, da na brzino delam še zadnje praznične voščilnice, sem se priključila zanimivi igrici in danes že vem, da bom do roka imela vse pripravljeno. Za sodelavca pa sem izdelala dve rojstnodnevni voščilnici. Malo sta me namučili, saj so  mi ves čas v roke zahajale bleščice, pa snežinke, pa modra barva :-)

Na Craft-alnici je tokrat vse črtasto. Vojaček, ki sem mu namesto puške dodala zastavico, koraka na izziv :-)

Spodnja voščilnica pa je preprosta, saj je bila tudi želja takšna.

 

Pri pospravljanju računalnika sem našla praznične voščilnice, ki sem jih delala par let nazaj. In snežinka je bila prva štanca, ki sem si jo kupila :-)

Sedaj pa grem preverim na Skype, kaj delata moja otroka, zbudim dragega, da gre na nočni šiht, pregledam, kaj je novega na blogih in grem še malo ustvarjat. Danes je na sporedu šivalni stroj. Najprej bo verjetno potrebno iz njega obrisati tono prahu :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)