Ko me inspirira #17

Hvala višji sili, kakorkoli jo že imenujemo, za mojo družino in za tale vikend. Po vseh udarcih pod pasom, ki so prileteli prejšnji teden, sem sedaj spet kot nova :-)

Tale prispevek sem pričela pisati že včeraj, ko smo premagali Grke v košarki, potem sem pa ugotovila, da ga ne morem dokončati, ker.... ker sem bila spet preveč površna. Še sreča, da se je dalo popraviti brez kakršnekoli škode, tako da lahko danes končno pokažem, kaj je prišlo tokrat iz mojega (še vedno novega) ustvarjalnega brloga :-)

Tina in Vladka sta ponovno pripravili super izziv, za katerega ju je navdušila Hali.

Izzivu se tokrat pridružujem z voščilnico za novorojenčico. Še vedno se učim uporabljati štampiljke. Zelo mi je všeč, ampak sploh ni enostavno, posebno, če je v glavi ideja drugačna, kot izdelek, ki prihaja izpod rok.

Odločila sem se za preprosto rdeče belo kombinacijo. Rob sem okrasila tako, da sem naštancala rožice, jih prerezala po sredini in nalepila na papir, ki sem ga prej poštemplala. Voziček sem narisala s šestilom in izrezala. Tudi kolesa so izrezana ročno. Strehico in kolesa sem pobarvala z vodenimi barvicami, srčke pa sem naštancala in prilepila. Pa še moj rokopis in voščilnica je dokončana in postavljena na ogled. Prijavljam jo na izziv Ko me inspirira #17, pri Tini in Vladki.

Danes je bil pri nas čudovit poznopoletni dan. Z dragim sva ponovno obiskala Boža in njegove konje in šla na jahalno turo po gozdu in med vinogradi. Ker sedaj nisva več čisto popolna začetnika :-), smo tokrat že malo divjali s konji. Ne še v galopu, pač pa v kasu. Tokrat Božo mojega Princa ni vodil na povodcu, pač pa sem imela sama vajeti v rokah, on pa je na povodcu peljal  mlado kobilo. O tem, kako me boli tisti del telesa, ki je bil v sedlu, sploh ne mislim razpredati, ker je bila vsaka minuta na konjskem hrbtu tega vredna, pa če bom ves teden hodila okrog kot kavboj :-)

 

Lep pozdrav do naslednjič :-)