Jesensko jutro

Še vedno sem pod vtisom današnjega jutra. Sicer sem preslišala budilko, ker sem včeraj zvečer predolgo ropotala s pletilkami, ampak ni pomembno. V službi imamo drseči delovni čas, tako da mi zjutraj ni potrebno divjati po cesti, pač pa lahko tudi malo pogledam okoli sebe. In danes zjutraj je bilo vredno gledati okoli sebe!

V avtu mi je Vlado Kreslin pel Dan neskončnih sanj. Skozi nežne meglice je posijalo sonce. Listje na drevesih je zažarelo v vseh barvah jeseni. Ko sem se pripeljala iz gozda, pa me je pričakal čudovit pogled na vinograde, sadovnjake, pospravljena polja in travnike, na majhne pisane hiške nametane po hribih v daljavi… Pravljično je bilo. Tista nežna svetloba skozi meglo! To se ne da opisati, to lahko samo začutiš. Kar peljala bi se. Ampak od sanjarjenja se ne da živeti :-), so pa zato takšni trenutki resnično dragoceni.

Pa saj ne sanjarim ves čas :-) Občasno tudi kaj lepega naredim. Trenutno pletem brezrokavnik, ker sem obupala nad ponudbo po trgovinah. Naredila pa sem tudi čestitko za prijateljico, ki je te dni praznovala rojstni dan. Sedaj je že prispela do nje, zato jo lahko pokažem.

 Vse sem rezala ročno, razen metuljčkov, ki so izrezani s štanco. Skalpel pa že sam ve, kaj želim od njega :-) 

Lep pozdrav do naslednjič :-)