ponedeljek, 28. maj 2012

Nahrbtnik

Tale nahrbtnik je nastal pred kakšnim mesecem, ampak se je spretno izmuznil fotografiranju in odšel s hčerko v Ljubljano :-) In potem se je lep čas izmikal še njenemu fotoaparatu. Izgleda, da je sramežljiv :-) Ampak, končno smo ga ujeli.




Tako enostavno izgleda, ko je prazen


Takole pa, ko je v uporabi
Narejen je iz črne filc volne. Lep čas sem iskala navodila po netu, ampak se mi je vse zdelo preveč komplicirano. Potem sem se pa junaško in čisto na pamet spravila k pletenju. Izračunala sem si, koliko bi se naj končni izdelek skrčil. Pletla sem raven pravokotnik, naredila luknjice in na koncu zaključila z enakomernim odvzemanjem zank, tako da je nastal trikotnik. Vse v enem kosu. Posebej sem spletla žep in naramnice. Nahrbtnik sem skvačkala skupaj, žep in naramnice pa prišila. Po pranju sem dodala še trak za zavezati, nekaj perlic, dva gumba in za okras še malega pletenega mucka, ki sem ga prišila na kratko verižico. Očitno sem dobro preračunala krčenje. Velikost je ravno pravšnja za vse drobnarije, ki jih je potrebno imeti vedno s seboj :-) V stilu Sport Billy torbice :-)

Lep pozdrav do naslednjič:-)

torek, 22. maj 2012

Poštna kočija in dimni signali :-)

Zakaj takšen naslov? Že od kar sta otroka šla študirat, je pošta pomembna stvar v naši povezavi. Po e-mailu namreč ni moč poslati domačih dobrot, pozabljenih knjig, babičinega peciva in še marsičesa. In tako pride na vrsto pošta. Po Sloveniji še nekako gre, čeprav ni čisto sigurno, da bo tisto, kar mora nujno biti v Ljubljani naslednji dan, tja res tudi prispelo. Od lanskega septembra, kar pošiljam pakete na daljni sever mojemu študentu, pa sem se naučila že marsikaj o poslovanju pošte. Ta zadnji paket, ki sem ga poslala prejšnji torek, pa me je stal več živcev, kot vsi prejšnji. Pošta ponuja storitev, s katero je moč slediti paketu. Do sedaj je še nekako šlo. Vsaj do točke, ko je paket zapustil Slovenijo. Prejšnji petek pa šok! Sine je medtem, ko sva govorila prek skypa, preveril, kje naj bi bil paket. In kaj je povedal vsemogočni sistem? Paket je bil sprejet na domači pošti. Halo? V tem času bi že moral priti na Švedsko, s poštno kočijo, če ne drugače :-) V soboto sem na pošti poprosila, da mi pomagajo preveriti, kaj se dogaja z marmelado, medom, pašteto, čokolinom in ostalimi dobrotami, ki so bile namenjene mojemu študentu. Odgovor? Nimamo podatkov, lahko vam pa zagotovimo, da ga pri nas ni več. Prosim počakajte do ponedeljka. OK. V ponedeljek pa hladen tuš: paket je bil na Švedskem in se vrača v Slovenijo. A? Zakaj? Ne vemo. Ste vi pošta? Smo. Kako, da ne veste, kaj se dogaja s pošiljkami? Ja, gospa, mi pa tega res ne moremo vedeti. Kdo pa lahko? Ja, ne vem. Bo treba počakati, potem pa dati poizvedovanje. No, pa kaj vi mislite, zakaj sem poslala paket? Ker nimam drugega dela, ali zato, ker ga naslovnik rabi in pričakuje? Ja, gospa, ne moremo pomagati, bo treba počakati. OK, pa počakajmo. Ja, samo to lahko traja tudi do dva meseca. Se hecate? Ne.Pa smo čakali. Do danes, ko je sine poslal SMS, da je paket prispel k njemu, nepoškodovan. Vau! Očitno naša pošta deluje na sistemu dimnih signalov, ki jih vsi ne znajo brati :-) Pa saj ni pomembno. Glavno, da imata moj sine in njegova punca vse, kar sta si zaželela :-)

Jutri bom pa ponovno poskusila srečo s pošto. Enih nas pač nikdar ne izuči :-) Tokrat bo paket potoval samo do Ljubljane, k hčerki. V njem pa bo korenček, grah, jagode, redkvice in...





...babičini copatki za malo Saro, v škatlici, ki sem jo naredila po načrtu na tej strani  http://cp.c-ij.com/en/contents/3200/list_15_2.html .  Nalepke, metuljčke, sem našla v Sparu.

Lep pozdrav do naslednjič :-)







nedelja, 20. maj 2012

Manj je več

To je pravi izziv zame. Minimalizem pri ustvarjanju mi je namreč zelo všeč. Voščilnico sem izdelala namerno za novi izziv na Craftalnici Manj je več. Zaenkrat bo ostala doma.


Uporabila sem beli papir z nežno strukturo in darilni trak. Rdeči pravokotnik sem izrezala s skalpelom, voščilo pa je ročno napisano s srebrnim pisalom.

Tile copatki pa niso moje delo. Naredila jih je moja mama za malo Saro, ki je bila rojena prejšnjo nedeljo. Tako so cart, da jih moram pokazati :-)






Včeraj me je moj dragi presenetil z željo, da na brzino izdelam darilo za njegovega prijatelja, ki naju je povabil na piknik. Pozabil mi je prej povedati. Pa saj ni bilo prvič! Sem pa prvič pisala na steklenico z barvo za steklo. Vsa sreča, da je tisto, česar nimam jaz v svojih škatlah, čisto sigurno v hčerkini sobi :-) Največ časa je trajalo, da je dragi v svoji zalogi izbral steklenico v kateri  mu je dozorela hruška in na katero je nalil žganje, ki ga je sam skuhal. Na vsako teh steklenic je namreč čustveno navezan :-) V glavnem, napis je uspel. Na steklenico pa sem privezala še pletenega mucka, saj bo prijatelju sedaj, ko se je srečal z Abrahamom, šlo samo še na otročje :-)



Lep pozdrav do naslednjič :-)



torek, 15. maj 2012

Sirup iz bezgovih cvetov

Sezona vkuhavanja se je začela :-) Včeraj sem nabrala bezgove cvetove in jih namočila, danes pa sem skuhala "prvo rundo" bezgovega sirupa.

Recept je čisto enostaven:
30 bezgovih cvetov preliješ s tremi litri vode
24 ur morajo biti cvetovi namočeni in pokriti
naslednji dan tekočino precediš
dodaš 3 kg sladkorja in 60g citronske kisline
premešaš in segrevaš skoraj do vrenja in
naliješ v steklenice


                                                      Vse skupaj pa izgleda takole








Rum je moja mala skrivnost in ga ni v receptu :-) Nekaj kapljic ga nalijem v oprane steklenice in nekaj kapljic na pokrovček. Ko je moj dragi pred leti videl, kaj delam, je izjavil, da mu je končno jasno, zakaj otroka tako rada pijeta moje sokove :-)

Danes mi je uspelo tudi spakirati in odposlati paket z domačimi dobrotami na Švedsko, mojemu študentu :-) Od lanskega septembra pa do danes sem jih poslala 7. Postajam ekspert za pakiranje :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)



nedelja, 13. maj 2012

Vikend

Tole je bilo pa naporno. Prijetno naporno. Hčerka in njen fant sta bila na obisku čez vikend. Pa smo kuhali, prali perilo, likali, barvali lase, obujali spomine, se smejali in jedli češnje in jagode. Pravkar ju je mož odpeljal na železniško postajo. Upam, da sem ji dala vse zraven, kar sem imela pripravljeno. Še paradižnik si je nesla, posajen v lončku. Kako bo vse skupaj privlekla do stanovanja, mi ni jasno. Sicer je pa že velika punca. Se bo že znašla :-) Njen fant namreč nadaljuje potovanje z vlakom, tako da ji ne more pomagati.
Zdi se mi, da sta otroka naenkrat odrasla in odeletela iz gnezda. Pa saj sem vedno vedela, da bosta šla. Še spodbujala sem ju pri tem. Vem, da otroci morajo na svoje in po svoje. Želim si pa, da se vračajo, da se hiša napolni s smehom, s skakanjem po stopnicah, z loputanjem vrat, z gužvo v kuhinji in za mizo :-)
Jutri pa grem po bezegove cvetove, če ne bo deževalo. Potrebno bo obnoviti zaloge bezgovega sirupa v shrambi.

Lep pozdrav do naslednjič :-)

nedelja, 06. maj 2012

Zapestnica

Konec dopusta. Bilo je kratko, ampak sladko :-) Jutri pa v službo, novim delovnim zmagam naproti.

Danes sem si med gledanjem motoristične dirke naredila zapestnico. Že kar nekaj časa nazaj sem našla idejo za njeno izdelavo, ampak ni bilo prave inspiracije. Dobro, da je bila današnja dirka napeta in sem pod nujno morala zaposliti roke :-)


Za izdelavo sem uporabila usnjeni trak, najlonsko vrvico, leseni gumb in lončene kroglice iz zapestnice, ki se mi je strgala. Recikliranje :-)

Tole je pa prva letošnja jagoda, ki zori v cvetličnem koritu na balkonu :-)


Jutri popoldne bova z dragim sadila paradižnike in papriko, ki sva jo danes prinesla od moževe sestrične. Paradižnikov je 10 različnih sort. Punca ima voljo in čas, da vse sama vzgoji in sadike razdeli hvaležnim odjemalcem :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)


petek, 04. maj 2012

Mini dopust

Spet doma. Štirje krasni dnevi so minili kot blisk. V ponedeljek sva s samo desetminutno zamudo zajahala najinega Suzukija in krenila soncu in morju naproti. Pa še teh deset minut je bilo samo zato, ker se je moja motoristična oprema čez zimo skrčila. Po kratkem stokanju mi je uspelo zapeti vse gumbe in zadrge. Vreme je bilo kot naročeno. Vso pot do Punata na otoku Krku je sijalo sonce in nobene gneče ni bilo na cesti. Hotel sva hitro našla in po kosilu že sedela na klopci ob morju zatopljena vsak v svojo knjigo. Naslednji dan sva na motorju raziskala otok, po kosilu pa šla na plažo. Vau :-) Našla sva prečudovit zaliv z drobnimi kamenčki in kristalno čisto vodo. Dostop je bil čisto v najinem stilu. Motor sva pustila ob cesti, z verigo zaklenila čelade in se med ovcami in trnjem prebila do plaže. In potem plavanje :-) Čofotala sva po vodi kot majhna otroka. Dobro no, o temperaturi vode ne bi, ampak topleje kot lani ob tem času na Lošinju je pa vseeno bilo. V sredo se mi je zdelo, da je voda še malo toplejša. Plavati je bil še večji užitek. Nabiranje kamnov in školjk pa itak. Moj dragi me je opozoril, da naj mislim na to, da sva z motorjem in ne s kamionom in naj pustim kakšen kamenček še za tiste, ki bodo prišli za nama na to plažo :-)

Za mojim hrbtom je morje

Gremo na plažo

Eni z motorjem, drugi z jahto

Plaža

Malo romatike
Kamniti most v Solkanu

Na Vršiču
V četrtek sva se po zajtrku odpravila proti domu. Po bližnjici... Vreme je bilo čisto tapravo za vožnjo. Gneče ni bilo nikjer in ovinki so vabili :-) V Tolminu sva obiskala starše hčerkinega fanta. Ob Soči je vedno čudovito. Cesta čez Vršič pa je tako slikovita, da jo vsaj enkrat letno prevoziva in vsakič uživava v razgledu. In tudi tokrat sva. Na Jesenicah sva obiskala še prijatelje, potem pa na avtocesto in domov. Pred Celjem naju je opral dež. Na srečo nisva iz sladkorja, da bi se raztopila :-D
Danes sva doma že na veliko kosila travo, rezala liguster, urejala cvetlične gredice in si za kosilo pripravila svežo špinačo in šparglje iz domačega vrta.

Lep pozdrav do naslednjič :-)